Ta dan je z rojstvom našega otroka z Downovim sindromom postal tudi naš dan. Dan, ko imamo priložnost tudi drugim povedati, kako polno je življenje z nekom, ki ga imaš rad, kako dragocen je nekdo, ki ga imaš rad; kako toplo ti je pri srcu, ko nekdo, ki ga imaš rad, doseže nov pomemben korak. To je dan, ko imamo priložnost drugim povedati, da tisti 47. kromosom ne vzame ljubezni in veselja, ne skrije sonca za vedno. Res je, da povzroči kaos, a ko se (prva) nevihta poleže, zasije nov in topel dan, življenje, kakršnega nisi pričakoval.
21. marec je dan za praznovanje. Je dan, ki nam da priložnost, da se (spet) zavemo vsega lepega, kar doživljamo, ker je Downov sindrom del našega življenja. Da se spomnimo vseh dosežkov naših dragih, da smo ponosni na to, kar so postali oni in kar mi postajamo ob njih. Ni vedno lahko: in izven doma in izven društva nam družba vsak dan sproti postavlja nove izzive, ampak mi vsak dan sproti dokažemo, da zmoremo. In da se imamo radi.
21. marec je dan, ki ga želim preživeti v vaši družbi. Ko želim biti obkrožena z ljudmi, ki vedo, kaj je v življenju dragoceno in pomembno, ki vedo, da se z ljubeznijo da premagati vse ovire. Ki v objemu črpajo moč za dobro. Zato vas vabim na - torto. :o)
Kraj srečanja: Pot do šole 2a, Hrušica
Pred stavbo je parkirišče, dostop je možen tudi za avtobusom LPP št 13.