Ljudje z Downovim sindromom imajo običajno motnje v duševnem razvoju, ki so lahko bolj al manj izrazite, to pomeni, da se učijo drugače in bolj počasi, kar pa ni nujno na vseh področjih. Imajo značilne obrazne poteze, hipotonično mišičevje, izjemno gobljive sklepe, občutljivo kožo, redke lase, velik jezik in na roki imajo namesto dveh samo eno prečno brazdo. Pri Downovem sindromu so pogosta srčna obolenja, dihalne motnje, imunske, hormonalne in encimske motnje.
Znaki
- sploščena lobanja
- kratek nos, prsti
- epikantus (navpična očesna guba) - daje značilni videz oči
- velik presledek med palcem in ostalimi prsti na nogi
- ena prečna brazda na roki namesto dveh
- hipertelorizem (širši razmik med očmi)
- hipotonija - nizek mišični tonus
- možne motnje v duševnem razvoju - po navadi lažje(IQ 50-70) ali zmerne (IQ 35-50)
Pojavnost
Pojavnost bolezni je med 1/800 in 1/1000 porodov. Pojavlja se pri vseh rasah. Verjetnost, da bo otrok imel Downov sindrom, znatno narašča s starostjo nosečnice. Pri nosečnicah, starih 25 let, je verjetnost okoli 1/1250; pri nosečnicah, starih 30 let, je verjetnost okoli 1 /1000; pri nosečnicah, starih 35 let, je verjetnost okoli 1 /400; pri nosečnicah, starih 40 let, je verjetnost okoli 1 /100; pri nosečnicah, starih 45 let, je verjetnost okoli 1 /30.
Več o značilnostih otrok z Downovim sindromom lahko preberete tu:
HALDER, Cora: Otrok z Downovim sindromom
1. strokovno srečanje na temo Življenje z Downovim sindromom
